Več kot 80% našega dojemanja okolja prihaja skozi oči. Vid je torej najpomembnejši izmed naših čutov. Vendar se zdi, da o kakovosti razsvetljave običajno ne razmišljamo dovolj. Eden od razlogov je zagotovo neverjetna prilagodljivost oči različnim svetlobnim pogojem, drug razlog pa naša težnja, da se enostavno prilagodimo in sprejmemo dane pogoje osvetlitve. Zdi se, da je slednje razmišljanje precej pogosto, kar ima lahko resne posledice za naše zdravje.
Vse prevečkrat se pri nakupu svetil odločamo le na podlagi videza svetilke in moči vira svetlobe, medtem ko vidik distribuiranja svetlobe, ki je za kvaliteto svetilke najpomembnejši, povsem zanemarimo. Nepravilno, premalo pa tudi preveč osvetljeni delovni prostori vplivajo negativno na zdravje zaposlenih.
Slaba osvetlitev povzroča utrujenost, glavobole in slabost. Raziskave kažejo, da ima 30%-50% zaposlenih, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik, težave z očmi.
Pravilna izbira svetilke za posamezno delovno mesto in pravilna osvetlitev delovnega mesta sta ključnega pomena za doseganje zahtevane delovne učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela. Še več – če dosledno upoštevamo načela ergonomije, mora biti osvetlitev individualno nastavljiva.
Pomemben dejavnik, ki ga nikakor ne smemo zanemariti pri osvetlitvi delovnega mesta je tudi ta, da se sposobnost vida razlikuje od osebe, do osebe. Starejši zaposleni lahko potrebujejo tudi do dvakrat več svetlobe, kot mlajši. Različne zahteve v danih svetlobnih razmerah ne vplivajo samo na osvetljenost, ampak tudi na občutljivost za bleščanje, ki je pri starejših še toliko večja.
Za različna dela potrebujemo različno moč osvetlitve, zato osnovna osvetlitev v prostoru velikokrat ne ustreza optimalnim ergonomskim zahtevam. Največkrat je premočna, saj se vedno bojimo, da bo v prostoru pretemno, nikoli pa ob tem ne pomislimo, da je lahko tudi presvetlo ali bleščeče, kar je za oči izjemno moteče.
Pravilna osvetlitev delovnega mesta mora biti:
Večina pisarniških delovnih prostorov je osvetljena s svetilkami, ki so bodisi vgrajene v spuščene stropove (vgradna svetila), ali pritrjene direktno na betonski strop (nadgradna svetila).
Predvsem starejše izvedbe svetil so še vedno opremljene s flourescentnimi sijalkami in t.i. konvencionalnimi dušilkami za zagon, kar najlažje prepoznamo po nekajkratnem utripu sijalke ob vklopu. Svetilke, ki so napajane s takšnimi dušilkami tudi med obratovanjem utripnejo približno 50x v sekundi (frekvenca omrežne napetosti je v Sloveniji 220-230V, 50/60Hz). Sami tega vizualno pogostokrat ne opazimo, a naše oči to zaznavajo in se temu nenehno prilagajajo. Daljša izpostavljenost takšni svetlobi povzroča pekoč občutek v očeh, oz. imamo občutek peska v očeh.
Primeri najpogosteje uporabljanih direktnih stropnih svetil:
Nadgradna svetilka
4x18W
Vgradna svetilka
4x18W
Nadgradna svetilka
2x58W
Nadgradna svetilka
1x58w
Tak tip svetilk distribuira svetlobo nerazpršeno in direktno navzdol. Zaradi težnje proizvajalcev k čim boljšemu izkoristku, so takšne svetilke običajno nezastrte, vir svetlobe (sijalke) pa viden s prostim očesom.
Slaba stran direktnega načina osvetljevanja prostorov in delovnih površin se kaže predvsem v bleščanju in neenakomerni osvetlitvi prostora. Bleščanje povzroča direktno padajoča svetloba, ki se odbija od vseh površin v prostoru. Še prav posebej problematične so gladke površine s sijaj efektom (npr. lakirane mizne plošče, steklene mize, parket ipd.) ter računalniški zasloni.
Ker je intenziteta osvetlitve direktno pod svetili najmočnejša, malce stran pa že občutno pade, so prostori osvetljeni neenakomerno.
Pri osvetlitvi z direktnimi svetili ostajajo strop in zgornji predeli sten neosvetljeni in temni. Ta pojav imenujemo »tunel efekt«. Pri tem imamo občutek, kot da se nahajamo v tunelu in da temen strop »pritiska« na nas. Delo v takem prostoru je sila neprijetno in nestimulativno vpliva na človeka.
Dodatna težava pri svetilih z direktno svetlobo so tudi zelo intenzivne sence predmetov v prostoru. Čeprav tega neposredno ne občutimo pa se morajo naše oči nenehno prilagajati svetlim in temnim predelom v prostoru.
Nezastrta svetila pomenijo dodaten šok in napor za naše oči, saj se morajo neprestano in hitro prilagajati na različno močen vir svetlobe v prostoru.
Zaradi zgoraj opisanih lastnosti direktnih svetil se morajo oči neprenehoma prilagajati svetlim in temnim področjem v prostoru, kar povzroča utrujenost oči in lahko zmanjša delovno storilnost.
Primer osvetlitve prostora z direktnimi svetili, kjer je dobro viden t.i. »tunel efekt« – temen strop in prostor, ki je osvetljen le približno od polovice navzdol. Svetlobne lise na steni nakazujejo neenakomerno osvetlitev prostora – močna osvetlitev direktno pod svetili in zmanjšana intenziteta osvetlitve v področju, ki se ne nahaja direktno pod svetilkami.
Optimalno rešitev osvetlitve delovnega prostora v pisarniških prostorih predstavlja tako imenovana indirektna razsvetljava, pri kateri se pretežni del svetlobe (cca. 70%) distribuira indirektno v strop, ki s tem postane navidezni vir svetlobe, manjši del svetlobe (cca. 30%), ki pripomore k intenziteti osvetlitve pa se preko specialnih razprševalnih leč, oz. mikroprizmatičnih zaslonov, ki razpršijo svetlobo, da ta ni moteča za naše oči, distribuira direktno navzdol.
Prednost indirektnih svetil je torej v intenzivnejšem razprševanju svetlobe in bolj homogeni osvetlitvi delovnega prostora. S tem dosežemo blage prehode iz neosvetljenih področij na osvetljena področja, zmanjšamo intenziteto senc na minimum in odpravimo bleščanje, kar je še posebej pomembno pri delu ob računalniškem zaslonu.
Sodobna indirektna svetila delujejo z elektronskimi napajalniki in LED sijalkami. Svetila s takšnimi napravami ob zagonu in med obratovanjem ne utripajo, oz. utripajo s tako visoko frekvenco, ki je našim očem nezaznavna. Elektronski napajalniki omogočajo tudi regulacijo moči svetenja, oz. zatemnjevanje svetilk.
Rezultat takšnega načina delovanja se kaže v večji svetlobni udobnosti, večji ekonomičnosti, daljši življenjski dobi sijalk in večji varnosti za zdravje ljudi.
S svetili za splošno osvetlitev delovnih prostorov osvetlimo celoten prostor do te mere, da je dovolj svetel za splošna dela, ali za delo ob računalniškem zaslonu.
Svetila za splošno osvetlitev delovnega mesta so lahko v različnih izvedbah:
Potrebo po dodatni svetlobi na delovnem mestu običajno ne moremo zagotoviti z dodatno splošno razsvetljavo, saj lahko to povzroči prekomerno bleščanje. Zato za dela, ki zahtevajo dodatno osvetlitev (npr. branje ali pisanje) izberemo namizna svetila, s katerimi si osvetlimo delovno površino natančno tam, kjer potrebujemo več svetlobe. Na ta način dosežemo optimalno osvetlitev ter privarčujemo na energiji, saj osvetljujemo le tam, kjer je res potrebno in toliko, kot je potrebno.
Dodatni prihranek pri stroških za energijo lahko dosežemo z zatemnitvenimi svetili, ki omogočajo regulacijo moči svetenja glede na potrebe, oz. glede na količino dnevne svetlobe. Regulacija je lahko ročna ali popolnoma avtomatizirana, v odvisnosti od prisotnosti uporabnika in količine dnevne svetlobe.
Vizualni pogoji so v sodobnih industrijskih okoljih običajno ustvarjeni z umetno svetlobo. Ta mora zagotavljati ustrezne pogoje za opravljanje delovnih nalog, kar pomeni, da je potrebno za posamezno vrsto dela izbrati primerno vrsto svetila, z ustrezno svetlobo.
Ustrezna razsvetljava, na pravem mestu je v industrijski panogi ključnega pomena za kakovost izdelkov in ustvarjanje večje produktivnosti ter motivacije zaposlenih.
Nepravilna izbira razsvetljave lahko vpliva na varnost pri delu in zdravje ljudi, na kakovost opravljenega dela in uspešnost zaposlenih, prav tako pa lahko podjetju povzroči višje stroške za porabo energije.
Mnoge analize so pokazale, da je nepravilna ali nezadostna osvetlitev delovnega mesta pogost vzrok povzročitve delovnih nesreč. Delovni stroji morajo biti opremljeni s svetili, ki ustrezajo delovnim procesom, saj splošna razsvetljava običajno ne zadošča in lahko pomeni tveganje za nastanek poškodb pri delu. Pri tem je potrebno zagotoviti, da osvetlitev ne povzroča problematičnih senc, bleščanja ali nevarnih stroboskopskih efektov.
Napačni izbor svetil in barve svetlobe lahko povzroči neprijetno bleščanje. Pri osvetlitvi industrijskih delovnih mest se najpogosteje uporablja t.i. »svetila za vlažne prostore«, običajno s po dvema cevnima sijalkama, s hladno belo (cool white) svetlobo. Takšna svetloba je sicer dovolj močna in zadosti togim predpisom varstva pri delu, a močno blešči in je moteča tako za delavce, ki delajo na tako osvetljenem delovnem mestu, kot za ostale zaposlene, saj je bleščanje svetil vidno tudi iz ostalih lokacij v proizvodnem prostoru.
Nezastrte svetilke ne razpršujejo svetlobe in močno bleščijo. Kljub dovolj močni svetlobi, so takšna svetila še posebej problematična na delovnih mestih kontrole izdelkov z gladkimi, sijajnimi površinami, ali pri barvanju izdelkov.
Nezastrte svetilke, ki bleščijo zaposlenim direktno v oči lahko povzročijo utrujenost ter povečajo možnost napak pri opravljanju dela.
Spodnji fotografiji prikazujeta pravilno osvetlitev delovnih mest – vir svetlobe je zastrt s posebnimi zasloni, ki razpršujejo svetlobo in preprečujejo bleščanje. Svetloba je torej tam, kjer mora biti – na delovni površini.
Nepravilna osvetlitev delovnega stroja lahko povzroči stroboskopski efekt, ki je zelo nevaren z vidika varstva pri delu, saj ima lahko zaposleni občutek, da stroj miruje.
Različna dela zahtevajo različno svetlobo. Na primer – preverjanje ujemanja barv v tiskarski industriji zahteva osvetlitev večje površine z mehko razpršeno svetlobo, popolnoma brez bleščanja in odsevov, medtem ko je za posamezna natančna dela v mehanski ali elektronski industriji zahtevana natančno nastavljiva in usmerjena svetloba, ki ne povzroča senc na delovni površini.
Spekter zahtev za pravilno osvetljenost delovnega mesta je tako raznolik, da je nemogoče zadovoljiti vse zahteve s splošno razsvetljavo, ali enim tipom razsvetljave, zato lahko v grobem razdelimo svetila za osvetlitev delovnih mest na:
Celoten nabor izdelkov, ki jih nudimo v podjetju Interteam si lahko ogledate na spletnih straneh proizvajalcev.