S sedenjem običajno povezujemo relaksacijo po napornem fizičnem delu, oz. aktivnostih v stoječem položaju. Ljudje nismo narejeni za sedenje, zato nam statično, dolgotrajno sedenje dostikrat povzroča bolečine v predelu hrbta.
Delo v pisarni se večinoma izvaja v sedečem položaju. Neustrezna oprema ali medsebojno napačne nastavitve delovne mize, računalniškega zaslona in delovnega stola vodijo k enostranski, statični drži, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave.
Velik odstotek izostankov na delovnem mestu lahko pripišemo težavam zaposlenih s hrbtenico. Statistika pravi, da je približno 60 odstotkov invalidskih upokojitev povezanih s poškodbami hrbtenice. Vzrok ni vedno dvigovanje težkih bremen ali težaško delo, temveč najpogosteje prav napačno sedenje. Obremenitve hrbtenice so pri sedenju namreč skoraj dvakrat večje, kot pri hoji.
Sedenje ni naravna drža človeškega telesa, zato je težko kontrolirati pravilno držo. V sedeči drži je hrbtenica najbolj obremenjena – kar 190% glede na referenčno vrednost.
Z ustreznim stolom, pravilno držo in obvezno pravilno uporabo naslona in sedišča (stol mora zahtevati in omogočati pravilno sedenje), lahko obremenitev hrbtenice zmanjšamo na znosnejših 140% referenčne vrednosti.
V stoječem položaju je hrbtenica v najbolj naravni drži (v obliki dvojnega S) in še sprejemljivi obremenitvi. Vzemimo to obremenitev kot referenčnih 100%.
Pri ležanju se hrbtenica maksimalno razbremeni, še vedno pa je glede na referenčno vrednost obremenjena 24%.
Če leta in leta sedimo v napačni drži, na neprimernem stolu, smo lahko veseli, če jo odnesemo le z bolečinami v vratu, hrbtenici in križu ter glavoboli, ki so lahko posledica slabe cirkulacije krvi. Velikokrat je vzrok za omenjene simptome tudi napačna uporaba sicer ustreznega ergonomskega stola. Dober ergonomski stol mora omogočati dinamično sedenje, kar pomeni, da mora imeti takšen stol ustrezne mehanizme, s katerimi ga prilagodimo individualnemu uporabniku (in ne obratno). Pravilno nastavljen stol spremlja gibanje uporabnika in mu pri tem nudi čim boljšo oporo, ne da bi ga oviral pri opravljanju dela. Aktivna, dinamična drža telesa spodbuja cirkulacijo krvi in dobavo kisika, spodbudi presnovo v možganih in s tem pripomore k boljši koncentraciji, boljšemu počutju ter posledično večji storilnosti na delovnem mestu.
Neprimerno je vsako sedenje, pri katerem izgubi hrbtenica obliko razpotegnjene črke “S”. Pri tem pride do enostranske obremenitve vretenc, kar lahko sčasoma privede do resnih poškodb.
Slika A – Uporabnik ne sedi na celi površini sedišča.
Slika B – Uporabnik ni v celoti naslonjen na naslon.
Slika C – Sedenje ob neustrezni višini delovne mize.
Vzroki za bolečine v hrbtu so običajno povezani s statičnim načinom sedenja. Takšen način sedenja povzroča napetost in utrujenost mišic ter vpliva na uspešnost opravljanja dela. Danes se težko izognemo dolgotrajnemu sedenju, vendar vse prevečkrat pozabljamo, da dolgotrajno sedenje, brez ali z malo gibanja na dolgi rok povzroči številne zdravstvene težave.
Kadar sedimo nepravilno, se trebušne mišice sprostijo in s tem povzročijo, da se hrbtenica nenadzorovano ukrivi. Dolgotrajno sedenje v sključeni drži povzroča napetost in utrujenost v mišicah, medvretenčnih ploščicah in sklepih ter ima negativen vpliv na našo prebavo, dihanje in koncentracijo.
Zato je pomembno, da je med sedenjem na delovnem mestu gibanje telesa dinamično, kar dosežemo z uporabo ustreznega ergonomskega stola, ki spremlja gibanje uporabnika in mu pri tem nudi čim boljšo oporo, ne da bi ga oviral pri opravljanju dela. S konstantnim spreminjanjem drže dosežemo, da se obremenitev prenese na različne dele hrbtenice in s tem preprečimo prekomerne, enostranske pritiske na medvretenčne ploščice ter se izognemo bolečinam v hrbtu.
Dinamično sedenje pomeni čim pogostejšo menjavanje posameznikove telesne drže med položaji naprej, na sredino in nazaj. S takšnim gibanjem ohranjamo medvretenčne ploščice, ki na ta način prejmejo zadostno količino hranil, spodbujamo delovanje hrbtnih mišic, zmanjšamo otrplost mišic, omogočamo cirkulacijo krvi in dobavo kisika ter s tem zagotavljamo presnovo v možganih, kar vpliva pozitivno na ohranjanje koncentracije in pozornosti ter pripomore k splošnemu dobremu počutju.
Pri drži telesa pokončno naprej je medenica podprta, kadar znaša odprti kot med sedežem in naslonom stola 90°. Pri tem se ohrani idealna oblika hrbtenice v obliki črke »S«, kar preprečuje enostranski pritisk na medvretenčne ploščice.
Srednji, odprt položaj telesa zagotavlja enakomernejšo porazdelitev pritiska in manjše obremenitve na medvretenčne ploščice. Hrbtne mišice so bolj razbremenjene, saj prevzame hrbtni naslon stola težo zgornjega dela telesa.
Kadar je položaj telesa nagnjen nazaj, so medvretenčne ploščice najmanj obremenjene. Zgornji del telesa je sproščen in podprt s hrbtnim naslonom, hrbtne mišice so razbremenjene. Takšen način sedenja spodbuja funkcije prebavnih in dihalnih organov ter stimulira povratni tok krvi iz nog, tudi ob manjšem naklonu hrbtnega naslona.
Stol je tisti del opreme, ki najbolj neposredno vpliva na uporabnika, saj podpira njegovo telo pri delu. S svojo obliko mora nuditi uporabniku čim boljšo oporo, predvsem v ledvenem delu hrbtenice. Zato ni vseeno, kakšen stol uporabljamo.
Ker smo ljudje različnih telesnih mer in ker na delovnem mestu opravljamo različna dela, se moramo pred odločitvijo za nakup delovnega stola zavedati dejstva, da posamezen stol ni primeren za vsakogar, oziroma, da je potrebno za posamezno vrsto dela izbrati ustrezen stol, ki bo uporabniku s svojo obliko nudil čim boljšo oporo, mu omogočal aktivno dinamično sedenje in ga hkrati ne oviral pri opravljanju dela.
Za zmanjšanje morebitnih škodljivih posledic dolgotrajnega sedenja je pomembno, da izberete delovni stol z različnimi možnostmi prilagajanja višine sedeža, globine sedeža, nagiba sedeža, ledvene opore in naslonov za roke. Z nastavljivimi mehanizmi omogočimo posamezniku individualno nastavitev stola za aktivno, dinamično sedenje in neovirano gibanje, s katerim se pospešuje pretok krvi po telesu, kar posledično pripomore k zmanjšanju napetosti in otrdelosti mišic ter odpravljanju nevarnosti stresa na delovnem mestu.
Nastavljiva višina sedenja je osnovna funkcija stola. S tem se stol prilagaja različni višini posameznika. Višino stola moramo nastaviti tako, da imamo na tleh cela stopala, kot v kolenih mora biti odprt, torej vsaj 90º ali več, stegna usmerjena navzdol proti kolenom.
Tako kot višina sedenja je pomembna tudi globina sedišča. Stegna določajo globino sedeža. Ta je optimalna, kadar je med sprednjim delom sedeža in notranjim delom kolena prostora za širino treh prstov, vaš hrbet je v stiku z naslonom, pri sedenju pa uporabljate celotno površino sedeža.
Stol nas podpira do kota sedenja 90° (kot med zgornjim in spodnjim delom telesa), kar je še sprejemljivo glede vzravnane drže hrbtenice in nemotene cirkulacije krvi po telesu. Vseeno pa je dobrodošla rešitev nagib sedišča, ki odpre kot sedenja, s tem prepreči ukrivljenost hrbta, omogoča pravilno oporo medenici in posledično pravilen položaj hrbtenice.
Kadar pri delu roke ne morejo biti oprte na delovno površino, moramo imeti stol z nasloni za roke. Ta preprečijo prosto visenje rok in tako razbremenijo mišice ramenskega obroča in vratu. Tudi pri rokah velja pravilo odprtega kota (min. 90°).
Sedenje mora biti čim manj statično. Z gibanjem telesa med sedenjem pospešujemo cirkulacijo krvi po telesu in prekrvavitev možganov ter hrbtenjače. Tako zmanjšujemo utrujenost in višamo stopnjo koncentracije. Stol z nagibanjem naslona omogoča aktivno dinamično sedenje in nas pravilno podpira v različnih položajih. Ker se naslon in sedišče različno, a usklajeno nagibata, se obremenitev v kolčnih sklepih enakomerno razporedi po celotnem sklepu.
Ljudje smo telesno različni tako po višini, kot po teži. Zato mora biti moč delovanja mehanizma sinhronega nagibanja naslona in sedišča nastavljiva, da stol pravilno podpira posameznega uporabnika.
Celoten nabor izdelkov, ki jih nudimo v podjetju Interteam si lahko ogledate na spletnih straneh proizvajalcev.